Objave

Izračuni, glede na interventni zakon

  Specifični izračuni kažejo, da so učinki zakona močno odvisni od vašega dohodka in statusa. 1. Zaposleni z visokimi plačami (Razvojna kapica) Razvojna kapica pri 7.500 € bruto pomeni, da se od zneska nad to mejo ne plačujejo prispevki za socialno varnost (22,1 % na strani zaposlenega). Plača 7.500 € bruto : Neto ostane praktično enak kot prej, saj meja še ni presežena. Plača 10.000 € bruto : Prihranek pri prispevkih bi znašal približno 552 € mesečno , vendar bi se zaradi višje neto osnove povečal znesek dohodnine. Končni neto prejemek bi bil po ocenah višji za nekaj sto evrov. Ekstremno visoke plače (npr. 25.000 €) : Po nekaterih izračunih bi lahko menedžerji s takšno plačo prejeli tudi do 12.000 € več letno ali celo mesečno (odvisno od vira in strukture izplačila).   2. Povprečen Slovenec (DDV in energenti) Za nekoga s povprečno plačo so glavni prihranki pri življenjskih stroških: Košarica živil : Prihranek okoli 4 € na 100 € nakupa zaradi nižjega DDV. Energenti : Prihra...
Preberite več

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije

  Državni zbor je 11. maja 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije . Predlog je pripravil t. i. tretji politični blok (stranke Demokrati, NSi, SLS, Fokus in Resni.ca) z namenom razbremenitve gospodarstva in prebivalstva.   Glavni sprejeti ukrepi Zakon uvaja vrsto davčnih in administrativnih olajšav: Razvojna kapica : Omejitev najvišje osnove za plačilo vseh vrst prispevkov pri 7.500 evrih . Davčne razbremenitve : Znižanje DDV na osnovno košarico živil in energente (elektrika, plin). Znižanje davka na oddajanje premoženja v najem na 15 % (za mlade na 5 % ). Reforme za samostojne podjetnike (s. p.) : Uvedba mikro s. p.-ja za prihodke do 18.000 evrov. Nova progresivna lestvica za normirane odhodke (npr. 80 % do 100.000 € prihodkov, nad 150.000 € se ne priznavajo). Delo in upokojenci : Možnost dela ob prejemanju polne pokojnine . Socialni prispevki : Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za kmete, upokojence in sobodajalce.   Politični odzivi in...
Preberite več

BONITETE

  Pri knjiženju bonitet gre za specifičen postopek, saj boniteta ni neposreden odliv denarja, temveč  ugodnost v naravi   (npr. uporaba službenega vozila v zasebne namene, plačilo zavarovanj, nastanitve), ki se po zakonodaji šteje za del plače. Ker se bonitete obračunajo pri plači, je knjiženje razdeljeno na dva dela: obračun ugodnosti in obračun davkov/prispevkov. 1. Izračun vrednosti bonitete Osnova za knjiženje je  bruto vrednost bonitete . Najpogostejši primer je službeni avto: Vrednost bonitete mesečno znaša  1,5 % nabavne vrednosti vozila  (z DDV). Če je vozilo električno, je boniteta običajno  0  (spodbuda), vendar se v letu 2026 pravila lahko prilagajajo glede na izpuste. 2. Knjiženje v d.o.o. (primer za službeno vozilo) Knjiženje poteka prek obračuna plač na naslednji način: A) Obračun bruto bonitete (strošek podjetja): Konto 470 (Stroški plač):  V breme (sem se prišteje znesek bonitete). Konto 250 (Obveznosti za plače):  V dobr...
Preberite več